Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij in pomanjkanja krme postaja kosna rž vse pomembnejša krmna poljščina. Kot prezimni dosevek omogoča velik pridelek voluminozne krme že zgodaj spomladi, hkrati pa omogoča pravočasno setev naslednje poljščine, predvsem silažne koruze, soje ali drugih poletnih poljščin. Tako prispeva k večji krmni samozadostnosti in boljši izkoriščenosti kmetijskih zemljišč.

Kosna rž se botanično ne razlikuje od navadne rži (Secale cereale), vendar gre za sorte, posebej žlahtnjene za hitro spomladansko rast in velik pridelek biomase. Prva košnja je mogoča že od sredine do konca aprila, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Poleg pridelave krme ima pomembno vlogo tudi pri varovanju tal, saj jih pozimi pokriva, zmanjšuje erozijo ter veže preostali mineralni dušik in druga hranila.

Kosna rž je razmeroma nezahtevna rastlina, ki dobro uspeva na različnih tipih tal, tudi na nekoliko lažjih in manj rodovitnih zemljiščih. Optimalni čas setve je od sredine do konca septembra, v ugodnih razmerah pa tudi v začetku oktobra. Priporočena setvena norma znaša približno 120–180 kg semena/ha, globina setve pa 2–4 cm.

Za visok pridelek je pomembno ustrezno gnojenje, predvsem z dušikom. Kosna rž se dobro odziva na spomladansko dognojevanje, saj dušik spodbuja hitro rast in oblikovanje zelene mase. Količino gnojil je treba prilagoditi založenosti tal, pričakovanemu pridelku in uporabi organskih gnojil. Pretirano gnojenje z dušikom ni priporočljivo zaradi večje nevarnosti poleganja. Zaradi hitre rasti in dobre konkurenčnosti proti plevelom uporaba herbicidov načeloma ni potrebna.

Čas košnje in pridelek

Čas košnje odločilno vpliva na količino in kakovost pridelane krme. V zgodnejših razvojnih fazah ima rž več listne mase, več surovih beljakovin in boljšo prebavljivost. Z napredovanjem razvoja se povečuje delež stebel in vlaknine, hranilna vrednost pa se zmanjšuje.

Za kakovostno krmo je priporočljiva košnja od faze kolenčenja do začetka klasenja. Pri zgodnjih sortah zelene rži je optimalno spravilo pred začetkom razraščanja oziroma najpozneje na začetku razraščanja (BBCH 49–51). V tej fazi lahko vsebnost surovih beljakovin doseže približno 150 g/kg suhe snovi. Poznejša košnja sicer poveča pridelek suhe snovi, vendar zmanjša hranilno vrednost in prebavljivost krme.

Literatura navaja, da je bilo v različnih poskusih konec aprila dosežen povprečni pridelek približno 4,5 t suhe snovi/ha, na ugodnih legah pa lahko doseže 7–8 t/ha. Pri izbiri sorte je smiselno dati prednost zgodnjim sortam z bogato listno maso, pri čemer je treba upoštevati tudi njihovo občutljivost za poleganje.

Kosno rž najpogosteje konzerviramo s siliranjem. Ker je vsebnost suhe snovi ob košnji pogosto le 15–20 %, je pred siliranjem potrebno venenje. Cilj je doseči približno 30–35 % suhe snovi. Za kakovostno silažo so pomembni ustrezna dolžina rezi, dobro zbijanje in hitro nepredušno zapiranje silosa oziroma silažnih bal. Preveč mokra krma povečuje nevarnost izcejanja silažnega soka in neželenih fermentacijskih procesov, zato je treba posebno pozornost nameniti tudi preprečevanju onesnaženja z zemljo.

Kakovostna silaža kosne rži je primerna za prehrano krav molznic, telic in goveda za prirejo mesa. V krmnih obrokih lahko dopolnjuje travno in koruzno silažo ter povečuje raznovrstnost doma pridelane krme. Pri vključevanju v obroke krav molznic je priporočljiva laboratorijska analiza, s katero določimo dejansko hranilno vrednost.

Kosna rž v kolobarju

Pomembna prednost kosne rži je možnost pridelave dveh poljščin na isti površini v enem letu. Po zgodnjem spomladanskem spravilu lahko na isto njivo posejemo silažno koruzo, sojo ali drugo poletno poljščino. Pri tem moramo paziti, da košnja ne zamakne setve naslednje poljščine, saj lahko poznejša setev zmanjša njen pridelek. Upoštevati je treba tudi povečane potrebe po vodi in hranilih.

Kosno rž lahko sejemo tudi v mešanicah z drugimi prezimnimi krmnimi rastlinami, predvsem z ozimno grašico. Takšna mešanica ima več prednosti, saj se rastlini medsebojno dopolnjujeta. Rž s hitro rastjo in močnim steblom zagotavlja velik pridelek zelene mase ter oporo grašici, medtem ko grašica kot metuljnica prispeva k večji vsebnosti surovih beljakovin in izboljšanju hranilne vrednosti krme. Poleg tega s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah veže atmosferski dušik, kar lahko ugodno vpliva tudi na preskrbo sistema s tem hranilom. Mešanica je zato zanimiva predvsem za pridelavo kakovostne beljakovinsko bogate voluminozne krme, ki jo lahko po spomladanski košnji konzerviramo s siliranjem. Za uspešno pridelavo je pomembna ustrezna izbira sort, prilagojeno razmerje med sestavinami mešanice in pravočasen termin spravila.

Kosna rž je zaradi hitre spomladanske rasti, zgodnjega spravila in velikega pridelovalnega potenciala zanimiva možnost za povečanje pridelave domače voluminozne krme. Za uspešno pridelavo so ključni pravočasna setev, ustrezno gnojenje in predvsem pravilna izbira termina košnje. Ob pravočasnem spravilu in kakovostnem siliranju lahko zagotovi hranilno bogato krmo ter pomembno prispeva k večji krmni samozadostnosti in učinkovitejšemu kolobarju na živinorejskih kmetijah.

Žiga Vogrin, terenski kmetijski svetovalec