Omenjeni ukrep se nanaša na  samozaposlene osebe, družbenike in kmete ki so bili registrirani za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve ZZUOOP in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19. To pomeni padec prihodkov* v lanskem letu (letu 2020) za 20 odstotkov glede na leto 2019. Temeljni dohodek je v skladu s petim protikoronskim zakonom za kmete določen v višini 940 evrov mesečno.

Vloga je že dostopna na e davkih. Izjavo lahko zavezanec odda samo enkrat (zavezanec lahko naenkrat obkljuka vse tri mesece) ali pa večkrat (zavezanec npr. v novi izjavi doda posamezen mesec). V primeru oddanih več izjav, se šteje samo kronološko zadnja. Povedano drugače: zadnja »povozi« vse dotedanje izjave.

ROK ZA VLOŽITEV IZJAVE IN NAKAZILO SREDSTEV:

• do 31. 1. 2021 za januar, nakazilo na TRR 10. 2. 2021
• od 1. 2. do 28. 2. 2021 za februar ali za januar in februar skupaj, ali samo za januar, nakazilo na TRR do 10. 3. 2021
• od 1. 3. do 31. 3. 2021 za marec ali za marec in februar ali za marec in januar ali za vse tri mesece skupaj, nakazilo na TRR 10. 4. 2021.

(Primer: Če bo kmečki zavarovanec 25. 1. 2021 oddal Izjavo, v kateri bo obkljukal vse tri mesece (januar, februar in marec), bo po 940,00 prejel 10. 2. 2021, 10. 3. 2021 in 10. 4. 2021. Če bo oddal izjavo z obkljukanimi vsemi tremi meseci šele v marcu, bo 10. 4. 2021 prejel izplačilo za vse tri mesece skupaj).

Na FURSu ob tem opozarjajo, da je treba za uveljavljanje ukrepa mesečnega temeljnega dohodka na dan vložitve izjave imeti poravnane vse zapadle davčne in nedavčne obveznosti.

*In kako se bo ugotavljal prihodek na kmetijah? Informacije je s strani Ministrstva za finance in Finančne uprave RS   je pridobila Urška Ahlin –Ganziti iz KGZS:

Upravičenec vloži izjavo na podlagi lastne ocene poslovanja. Za tiste, ki vodijo knjigovodstvo se kot prihodki štejejo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju,  Kmetje, ki za dejavnost svoje kmetije ne vodijo knjigovodstva in njen dohodek izkazujejo na podlagi pavšalno določene davčne osnove, bodo lahko upravičenost do ukrepa po potrebi (v primeru dvoma s strani upravnega organa ali v primeru dvoma upravičenca samega) dokazovali na podlagi drugih razpoložljivih podatkov, kot so na primer knjigovodske evidence FADN knjigovodstva, podatki iz obračuna DDV oziroma uveljavljanja pavšalnega nadomestila DDV, za sektorje, za katere pristojno ministrstvo ugotovi izpolnjevanje pogojev za razpis finančnega nadomestila, pa tudi na podlagi samega dejstva, da pretežni del dejavnosti posameznega upravičenca predstavlja prav dejavnost sektorja v težavah po določbah 74. člena ZIUZEOP, še posebej, če to podporo kmetija tudi dejansko uveljavi,« so sporočili z Ministrstva za finance. Od Finančne uprave RS (FURS) smo prejeli dodatno pojasnilo, ki se nanaša predvsem na tiste kmečke zavarovance, ki ne razpolagajo s katerim od prej navedenih dokazil. Iz njihovega pojasnila izhaja, da je upravičenec, ki je vložil izjavo in je kasneje ni umaknil, z gotovostjo uspel ugotoviti, da je pogoj upad prihodkov pri njem izpolnjen. To pa za upravičence pomeni, da morajo svoje ugotovitve utemeljiti na preverljivih dejstvih in jih podpreti z ustreznimi dokazili. Po mnenju FURS-a namreč vsak subjekt, ki posluje na trgu, tudi tisti, ki ni zavezan k vodenju poslovnih evidenc, vodi določene podatke o svojem poslovanju, vsaj za svoje lastne, zasebne namene. Dodajajo, da kmet, ki ne razpolaga z nikakršnim dokazilom, tudi sam ne more pravilno oceniti upada prihodkov in je dolžan MTD vrniti. Kot primer ustreznih dokazil so navedli preklicane pogodbe med kmetom kot dobaviteljem in prevzemnikom blaga ter drugo komunikacijo s stalnimi ali občasnimi prevzemniki blaga, iz katere je razviden upad. Poudarjajo, da je bistvo dokazil v možnosti njihovega verodostojnega presojanja s strani davčnega organa v vsakem konkretnem primeru. Glede na vse navedeno posebej opozarjamo na dejstvo, da mora posameznikova odločitev za mesečni temeljni dohodek temeljiti na upadu prihodkov, ki ga bo po potrebi sposoben dokazati. V nasprotnem primeru namreč mesečni temeljni dohodek lahko pomeni zgolj brezobrestni kredit, ki ga bo potrebno vrniti.

1. BOLNIŠKA ODSOTNOST ZARADI OBOLELOSTI S COVID - 19

Kmečkim zavarovancem, ki so zavarovani za pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela (to so kmetje, zavarovani po zavarovalnih podlagah 051, 052, 007+064), nadomestilo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripada od prvega delovnega dne dalje, če niso zmožni za delo, ker:

• so se okužili z virusom COVID-19 izven opravljanja svoje dejavnosti ali,
• negujejo okuženega oz. bolnega otroka.

1. Kmečki zavarovanec okužen z virusom

V primeru okužbe izven opravljanja svoje dejavnosti, jim pravica do nadomestila pripada za čas kužnosti, ki praviloma traja deset dni. Okužbo ugotovi osebni zdravnik, in sicer na podlagi pozitivnega brisa, v nekaterih primerih pa tudi na podlagi izraženih bolezenskih znakov ter visoke verjetnosti okužbe.

Osebni zdravnik v primeru ugotovljene okužbe kmečkemu zavarovancu odredi začasno nezmožnost za delo zaradi izolacije. Po poteku razloga za začasno nezmožnost za delo zaradi izolacije, je kmečkemu zavarovancu dolžan izdati bolniški list (eBOL) na podlagi katerega kmečki zavarovanec uveljavlja nadomestilo pri ZZZS. V kolikor je kmečki zavarovanec tudi po preteku obdobja kužnosti nezmožen za delo (npr. zaradi dolgega ležanja je prisotna atrofija mišic, splošna oslabelost,ipd.), osebni zdravnik odobri nadaljnjo začasno nezmožnost za delo, in sicer zaradi bolezni.

V tem primeru je kmečki zavarovanec do nadomestila upravičen šele po preteku 30 delovnih dni od spremembe razloga za začasno zadržanost z dela, kot to sicer velja tudi za vse preostale bolezni.

Na tem mestu posebej izpostavljamo dejstvo, da so kmečki zavarovanci do nadomestila od prvega delovnega dne dalje upravičeni le, v kolikor so se okužili izven opravljanja svoje dejavnosti. V primeru okužbe na delovnem mestu oziroma v okviru opravljanja svoje dejavnosti namreč velja, da se okužba smatra za poškodbo pri delu, za katero pa po splošnih pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja velja, da nadomestilo prvih 30 delovnih dni krije delodajalec (v tem primeru kmet sam).

Poleg nadomestila za čas zadržanosti z dela, so kmečki zavarovanci upravičeni tudi do finančne pomoči zaradi okužbe s COVID-19.

2. Nega otroka

V primeru okužbe otroka, je kmečki zavarovanec kot starš upravičen do nege za čas, ko mora biti otrok zaradi te bolezni doma. O pravici do nege odloča otrokov pediater, ki pri odločitvi do tega upravičenja upošteva tudi preostala splošna pravila (npr. glede trajanja nege, starosti otroka, statusa drugega starša…). Pediater ob zaključku nege otroka, kmečkemu zavarovancu izda bolniški list (eBOL), na podlagi katerega ta uveljavi nadomestilo pri ZZZS.

Izolacija ni karantena

Kmečkemu zavarovancu, ki je okužen z virusom COVID-19, osebni zdravnik odredi izolacijo. Pripada mu bolniška (glej zgoraj), lahko tudi pomoč zaradi okužbe s COVID-19.

Za razliko od izolacije, pa karantena pomeni, da pri osebi ni potrjena okužba z virusom, pač pa obstaja sum na okužbo. Karanteno odredi minister pristojen za zdravje. Pod določenimi pogoji kmečkemu zavarovancu pripada nadomestilo zaradi odrejene karantene. Prav tako jim nadomestilo pripada zaradi varstva otrok, v kolikor je le tem odrejena karantena oziroma obstaja drug objektivni razlog, ki otroku preprečuje obisk vrtca ali šole (npr.za čas, ko so vrtci in šole zaprti).

2. NADOMESTILO KMETOM, KI JIM JE BILA ODREJENA KARANTENA IN NADOMESTILO ZARADI VARSTVA OTROK

Upravičenci do pomoči so osebe, ki so na dan uveljavitve zakona zavarovane kot kmetje (zavarovalne podlage 051, 052, 007+064/065), samozaposleni (zavarovalne podlage 005) ali družbeniki, delničarji gospodarske družbe, ustanovitelji zadruge ali zavoda in so hkrati poslovodne osebe (zavarovalne podlage 040).

Pogoj za povrnitev dohodka je odrejena karantena na domu. Poleg tega je možen vzrok varstvo otroka, ki mu je odrejena karantena ali obstaja drug objektivni razlog, ki otroku preprečuje obisk vrtca ali šole in ne morejo opravljati dejavnosti ali organizirati dejavnosti na domu.

Starši so do tovrstne pomoči v primeru šolarjev upravičeni za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole. Prav tako tudi za otroke v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter za otroke, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Višina pomoči znaša 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali čas, ko upravičenec ni zmožen opravljanja dejavnosti, vendar ne več kot: 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni, 750 EUR za cel mesec. Pomoč je oproščena plačila davkov in prispevkov.

Na FURSu opozarjajo: Če karantena ali obveznost varstva otrok traja več kot 10 dni (npr. vrtec je zaprt več kot 10 dni), se vloži nova vloga, v kateri mora biti razvidno obdobje trajanja varstva. Ena vloga se torej vloži za obdobje 10 dni karantene ali obdobja varstva otrok. Če je to obdobje daljše, se mora vložiti nova vloga (npr. za obdobje 30 dni obveznosti varstva otrok se tako vložijo 3 vloge). Pri tem ni pomembno na koliko otrok se varstvo nanaša. Višina povračila ni odvisna od števila otrok, temveč od trajanja oz. obdobja varstva.

V primeru varstva otroka lahko zavezanec v mesecu dni prejme povračilo v višini do 750 EUR, vendar: za vsakih 10 dni varstva mora biti vložena nova izjava, v opisu pa mora biti razvidno za katerih 10 dni varstva se nanaša (npr. 2.11.2020 - 11.11.2020, 12.11.2020 - 21.11.2020).

Oseba, ki je za isto obdobje upravičena do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ni upravičena do pomoči v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka zaradi karantene oziroma varstva otroka. Pri tem dodajamo, da je takšna oseba, v primeru vračila izredne pomoči do mesečnega temeljnega dohodka, upravičena naknadno uveljaviti pomoč v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka zaradi karantene oziroma varstva otroka.

Za še več in bolj podrobne informacije, ki jih pripravlja Urška Ahlin Ganziti iz KGZS, spremljajte spletno strani KGZS: https://www.kgzs.si/kgzs/zbornica-svetuje/koronavirus.

                                                                                        Svetovalka za ekonomiko kmetijstva:  

                                                                                                  Ana Demšar – Benedičič