S pravilo koruze z njiv se počasi zaključuje, zemljišča pa se že pripravljajo na setev ozimin. Večina setve na Gorenjskem poteka v mesecu oktobru, saj so jeseni v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb običajno toplejše in daljše.

V prvih dneh oktobra so se zaradi prodora hladnega zraka in padavin s severa tla nekoliko ohladila, vendar so še vedno dovolj topla za optimalen vznik ozimnih žit. Najprimernejša temperatura tal za vznik semena ozimin je med 10 in 15 °C, minimalna pa med 4 in 5 °C.

Po trenutnih razmerah bo v letošnjem letu vlage za kalitev semen dovolj, zato je pri pripravi tal za setev pomembno, da pazimo na ustrezno vlažnost tal za obdelavo.

Optimalni čas setve ozimin je odvisen od posamezne vrste žita.
Ozimni ječmen je najbolje sejati med 5. in 15. oktobrom, ozimno tritikalo med 10. in 20. oktobrom, ozimno pšenico pa med 15. in 30. oktobrom.

Pravočasna setev je ključnega pomena, saj omogoča boljšo ukoreninjenost rastlin, lažjo prezimitev in posledično višje ter kakovostnejše pridelke ob žetvi.

Certificirano in razkuženo seme
Priporočamo uporabo certificiranega in razkuženega semena.. S setvijo ne razkuženega domačega semena se namreč lahko prenašajo različne glivične bolezni, kot so ječmenova gola in pšenična trda snet, ramularijska pegavost ječmena ter ječmenova mrežasta pegavost in fusarioze, ki vplivajo na  manjši in slabšo kakovost pridelka.

Seznam priporočenih sort za setev ozimnih žit 2025/2026 je na povezavi:

https://www.kis.si/Zita/Priporocene_sorte_2025/

Gnojenje – uporaba goveje gnojevke:

Za  6 – 7 t pridelka zrnja in slame rastline porabijo 75 kg P₂O₅ in 175 kg K₂O. Fosfor in kalij lahko rastlinam zagotovimo z živinskimi gnojili in sicer prvo polovico pred oranjem 20 m³/ha goveje gnojevke /ha, drugo polovico fosforja in kalija dodamo posevkom ozimnih žit  s 1. dognojevanjem,  takoj po 15. februarju, če so razmere za razvoz primerne  (ni snega, niso tla zmrznjena, niso tla razmočena).

Gnojenje njiv z dušikom pred setvijo za vznik semena žit ni potrebno. Dušik, ki ga posejano žito potrebuje za mladostni razvoj se  sprošča iz humusa, saj so tla še dovolj topla.  Sproščanje dušika iz humusa s pomočjo mikroorganizmov (bakterij in drugih talnih organizmov) nemoteno lahko teče le pri pH tal 6,0. V zbitih, stlačenih ali kislih tleh se dušik iz humusa počasi sprošča, kar vpliva na počasnejšo rast rastlin.

Apnenje tal je ukrep s katerim izboljšuje zbitost in zvišuje pH vrednost tal. Količina potrebnega apnenega gnojila se lahko določi le na podlagi kemične analize tal.

Pred gnojenjem in oranjem za setev ozimin se še vedno lahko odvzame  vzorec za kemično analizo tal, s katero se pridobi podatke kislosti tal in o založenosti tal s hranili in pH. Potrebno apnenje se lahko opravi v zimskem času z apnenimi gnojili, ki se jih priporoča v gnojilnem načrtu.

Zatiranje plevelov jeseni:

V praksi opažamo, da se zaradi toplejših jeseni in zim brez snega zelo dobro obnese že jesensko zatiranje plevelov, v času ko rastline vzniknejo in so temperature tal in vlaga za uporabo ugodne. Večina pripravkov, ki se jih priporoča za zatiranje plevelov jeseni zahteva T zraka okrog 4 do 5⁰ C.  Za zatiranje plevlov jeseni v ozimnih žitih lahko uporabite v skladu z navodilom za uporabo: Alister new,  Axial, Axial one, Bizon, Boxer, Flexidor, Lector delta, Quelex, Sharpen 33 EC, Sharpen plus, Trinity, Stomp aqua, Tolurex.

Več informacij o uporabi naštetih pripravkih lahko najdete na povezavi:

Chrome extension:

preglednica_Herbicidi_za_zatiranje_plevelov_v_zitih_v_jeseni

PDF  (www.kis.si)